Polipropilen – uspešnica sodobnega časa

Polipropilen je termoplastična smola, polimer brez vonja in barve, rahlo prozoren do neprozoren, barvamo ga enostavno in v številnih barvnih odtenkih. Njegove najpomembnejše lastnosti so visoka odpornost na mehanske poškodbe in na večino kemičnih snovi, zelo odporen je na detergente in tenziokative tudi pri visokih temperaturah, na raztopljene anorganske soli v vodi, nizko koncentrirane anorganske kisline, bazične raztopine, alkohole in nekatera olja. Ni pa odporen na močne oksidante, kloro žvepleno kislino, 100 odstotni oleum, na hlapečo nitratno kislino in halogene ogljikovodike. Prav tako ni primeren za lepljenje.

Ne razje ga skoraj nobena kislina, baza ali sol, tudi če so zelo koncentrirane ali pri temperaturah nad 60° C. Odlikuje ga tudi odpornost na delovno temperaturo, dobro odnašanje odplak zaradi gladke notranje stene, odlična obstojnost oblike in dobra izolativnost. Vpija zelo malo vode (manj kot 0,02 %) in še to samo na površinskem sloju.

Na zahtevo čisti surovini dodajamo dodatke, s katerimi dosežemo želeno – npr. halogene (bromide) dodajamo za samougasnost, s kopolimerizacijo z drugimi oleofini (najpogosteje z etilenom) pa dosežemo boljšo odpornost na nizke temperature.

Obstajajo različne vrste polipropilena, ki se razlikujejo po makromolekularni strukturi, za industrijske namene pa je pomemben le isostatični polimer. Iz njega izdelujemo cevi in priključke, ki jih pri hišni kanalizaciji uporabljamo za odvajanje gospodinjskih in fekalnih odplak ter meteorne vode v zgradbah.